ARHIV - SPLOŠNE INFORMACIJE

AKTUALNE INFORMACIJE > SPLOŠNE INFORMACIJE > ARHIV - SPLOŠNE INFORMACIJE

Tovarna sladkorja Ormož vas vabi na Kmetijsko-živilski sejem v Gornjo Radgono
29. avgust 2005 - Dan pridelovalcev sladkorne pese 2005

29. avgusta 2005, ob 9.30 vas Tovarna sladkorja Ormož vabi na sejmišče v Gornji Radgoni, v dvorano 3, kjer bosta potekala strokovni posvet o pridelovanju sladkorne pese in podelitev priznanj ter nagrad najboljšim pridelovalcem sladkorne pese za leto 2004.

PROGRAM

9.30 - Zbiranje udeležencev
9.40 - Pozdravni nagovor
9.50 - Pomen dobrega načrtovanja spravila in logistike sladkorne pese (mag.Vinko Štefančič, TSO d.d.).
10.05 - Program primerjave stroškov pridelave sladkorne pese (Jože Štuhec, CSP Ormož)
10.20 - Stanje posevkov sladkorne pese v letu 2005 (Breda Vičar, CSP Ormož)
10.35 - Podelitev priznanj
11.00 - Pogostitev v "Vinskem hramu" na sejmišču

Veseli bomo, če se boste vabilu odzvali in vas iskreno pozdravljamo!

Pretekli teden so v Radencih potekali Dnevi sladkorne pese.
Radenci, 01.07.2005

Za zaključek dogodka je edini proizvajalec sladkorja v Sloveniji, Tovarna Sladkorja Ormož, pripravila okroglo mizo. Med njenimi člani so bili tudi:

Jurij Dogša, direktor družbe TSO d.d.
Vinko Štefančič, vodja surovinskega sektorja TSO d.d.
Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Franci But, državni sekretar na MKGP
Branko Ravnikar, vodja svetovalne službe na KGZ Slovenije
Janko Veber, DZ RS
Franc Veršič, predsednik uprave AK Maribor
Franc Jurša, predsednik ZPSP Slovenije
Franc Obran, član UO ZPSP Slovenije
Branko Virag, direktor PC Poljedeljstvo, KG Rakičan d.d.

Člani okrogle mize, ki je bila odprtega tipa, zato so v njej sodelovali tudi ostali obiskovalci Dneva sladkorne pese, so iskali možnosti za vpliv na prihodnost pridelave sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja v Sloveniji ob predvidenih spremembah evropskega tržnega reda za sladkor.

Izhodišče za razpravo je postavil g. Jurij Dogša s prezentacijo (Power Point prezentacija, velikost: 165 kB) o tem, kaj si v sladkorni industriji obetajo ob prihajajočih spremembah.

Pripravljeni na vstop v Evropsko unijo

Tovarna sladkorja, d.d. (TSO, d.d.) edina proizvodnja sladkorja v Sloveniji, že nekaj let posluje z dobičkom in tako je bilo tudi minulo leto.

Čisti poslovni izid v višini 862,821 milijonov tolarjev pomeni, v celoti gledano, uspešno poslovanje. Vlaganja v tehnično in tehnološko posodabljanje, ki letno znaša dva do tri milijone evrov, izboljšujejo kakovost proizvodov, povečujejo učinkovitost predelave in nižajo stroške predelave.

Sladkor je že pridelan po evropskih merilih, zagotoviti je treba le še dovolj sladkorne pese za proizvodnjo v okviru dodeljene kvote, s katero so zadovoljni tako pogajalci kot v tovarni predelave sladkorja.

Celoten članek (pdf format, velikost: 532kB)

Celoten članek je bil objavljen v prilogi časnika Finance »Slovenija – Nizozemska« 7. oktobra 2003. Avtorica članka je ga. Dragica Heric.

Pogin ptic v lagunah Tovarne sladkorja d.d.
V sredo 7. 8. 2002 nas je starešina LOVSKE DRUŽINE ORMOŽ, gospod Frangež obvestil o opaženem večjem poginu vodnih ptic v in ob lagunah, ki so del tehnološkega procesa proizvodnje sladkorja.

Po takojšnji reakciji odgovornih delavcev smo skupaj z lovci LD Ormož ugotovili, da je poginilo cca 120-130 vodnih ptic, v večini rac. Neprijetno in žal nam je, da se je to zgodilo na objektih TSO d.d.

Takoj smo analizirali vse postopke in dejstva glede upravljanja in obdelovanja odpadnih tehnoloških vod v zadnjem letu in leta nazaj. Vsa zadnja leta smo upoštevali pri upravljanju lagun naravovarstveni vidik, zato nam je toliko težje ob tem pojavu.

Trudimo se, da bi bile lagune, kljub temu, da so industrijski objekt, čim bolj prijazne za okolje. Do sedaj smo zgledno sodelovali z vsemi uporabniki prostora (lovci, ornitologi, itd.) in takšno politiko bomo vodili tudi v prihodnje.
Natančne vzroke pogina morajo ugotoviti strokovne analize.

Zavračamo pa nekatere enostranske informacije v medijih, da je vzrok za pogin ptic v lagunah iskati v nedelovanju čistilne naprave.

Biološko čiščenje odpadnih vod iz Tovarne sladkorja
Biološka čistilna naprava odpadnih vod je aerobnega tipa in je locirana v neposredni bližini vodnih lagun, kjer se deponirajo odpadne vode iz procesa.
Biološka čistilna naprava odpadnih vod je aerobnega tipa in je locirana v neposredni bližini vodnih lagun, kjer se deponirajo odpadne vode iz procesa. Del biološkega onesnaženja se razgradi v vodnih lagunah. Intenzivni razkroj se prične v pomladanskih mesecih in poteka ves čas delovanja čistilne naprave, ki se zažene v začetku meseca maja in obratuje v povprečju 70 dni. Prečiščena voda se odvaja v Pušenski potok in preko njega v reko Dravo.

Trajanje delovanja zavisi od količine in bremena odpadnih vod. Od leta 1996 se vrši na iztoku iz čistilne naprave obvezni monitoring, ki ga izvaja za to pooblaščena ustanova. Podatki o monitoringu se posredujejo na Agencijo RS za okolje. Čistilna naprava deluje zadovoljivo s povprečnim efektom čiščenja okrog 83 %. Povprečna koncentracija KPK na iztoku znaša za obdobje petih let okrog 82 mg O2 /L.

Na osnovi analitičnih podatkov smo se v mesecu maju dogovorili, da zagona čistilne naprave v letošnjem letu ne izvedemo. Predlog in odločitev smo argumentirali z naslednjim:

Ker je bila kampanja predelave sladkorne pese v letu 2001 polovico krajša kot običajno je temu ustrezno manjša količina odpadnih vod. V ca. 6 mesecih so nivoji v lagunah padli, tako da je v njih minimalna količina vode.
Zaradi padavin in pospešene biološke razgradnje je KPK obremenitev padla iz kampanjskih 3100 na trenutnih 220, kar je po izkušnjah prenizko za optimalno delovanje čistilne naprave .
Zaradi razpršenosti aktivnega mulja bodo težave z usedanjem oz. z dvigom KPK na iztoku.
V kolikor bi čistilna naprava obratovala in bi bazene izpraznili lahko pride v poletnih mesecih do pogina ptic. Od strani DOPPS-a smo si pridobili »Mnenje o spreminjanju gladine vode«.
odločitvi smo seznanili tudi Inšpektorat RS za okolje.

Na osnovi zadnjih dogodkov v lagunah v preteklem tednu lahko zaključimo in z gotovostjo trdimo, da bi z delovanjem čistilne naprave prišlo do podobnega pojava, vendar nekoliko prej in v večjem obsegu.
To pomeni, da vzrok za pogin ptic ni neobratovanje čistilne naprave.

Pomen lagun TSO za ptice in njihovo varstvo
Lagune TSO so izjemnega nacionalnega ornitološkega pomena. Na tem območju gnezdijo 3 vrste ptic, ki imajo tukaj edino gnezdišče v Sloveniji in 12 vrst, ki imajo poleg lagun le nekaj drugih gnezdišč v Sloveniji in so močno ogrožene ali ogrožene po Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.
Lagune TSO so izjemnega nacionalnega ornitološkega pomena. Na tem območju gnezdijo 3 vrste ptic, ki imajo tukaj edino gnezdišče v Sloveniji in 12 vrst, ki imajo poleg lagun le nekaj drugih gnezdišč v Sloveniji in so močno ogrožene ali ogrožene po Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Poleg tega so lagune najpomembnejše počivališče za seleče se pobrežnike v Sloveniji, saj se tukaj med spomladansko in jesensko selitvijo redno pojavlja kar 30 vrst, njihovo skupno število pa doseže tudi več tisoč ptic.

Do tega ornitološkega pomena lagun pa ni prišlo po naključju, temveč je to rezultat dolgoletnega sodelovanja med TSO in DOPPS, rezultat naravovarstvenega posluha zaposlenih v TSO. Od leta 1995 v TSO upoštevajo napotke DOPPS v zvezi s košnjo nasipov lagun, polnjenjem in praznjenjem bazenov ter pomagajo pri uresničevanju naravovarstvenih projektov. Rezultati teh skupnih posegov so bili predstavljeni na mednarodni Ramsarski konferenci na Bledu, objavljeni v časopisu svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International, o njih pa je TV SLO posnela krajši dokumentarni prispevek.

Zaradi kasne košnje se je bistveno povečalo število gnezdečih močno ogroženih vrst rac (kreheljc, reglja, žličarica, sivka) v lagunah, začeli pa sta gnezditi tudi 2 novi vrsti (konopnica in tatarska žvižgavka). Zaradi upravljanja z gladino vode v lagunah zadnja leta uspešno gnezdijo polojniki, za katere je poleg Sečoveljskih solin to edino gnezdišče v Sloveniji gnezditi pa sta začela tudi rdečenogi martinec in črnogrli ponirek, za katera je bilo dosedaj v Sloveniji gnezdenje ugotovljeno le enkrat. In mogoče najpomembnejše – na postavljenih gnezditvenih splavih se je vzpostavila največja kolonija navadne čigre in rečnega galeba v Sloveniji, dveh močno ogroženih vrst, ki sta bili v Sloveniji na pragu izumrtja. Projekt postavitve gnezditvenih splavov je bistveno pripomogel k ohranjanju teh vrst kot gnezdilk v Sloveniji.