GNOJENJE

Gnojenje sladkorne pese je zelo zahtevno, saj mora zagotoviti velike pridelke in dobre tehnološke lastnosti pese. Oba cilja dosežemo samo z usmerjeno, uravnoteženo prehrano. Za to pa je nujna analiza tal.

Strokovno načrtovanje gnojenja, ki upošteva tako zaloge hranil v tleh in potrebe rastlin, kakor tudi najprimernejši čas uporabe gnojil, nam omogoča pridelke dobre kakovosti, hkrati pa varuje okolje. Nudi nam možnost varčevanja s hranili, izognemo pa se tudi morebitnemu onesnaževanju podtalnice.

Na zbitih, težkih tleh s slabo strukturo tudi dobra založenost tal s hranili ne zagotavlja dobrih pridelkov, zato tudi večji odmerki gnojil, s katerimi poskušamo kompenzirati slabe lastnosti tal, ne dajejo rezultatov. Prava rešitev je sanirati – izboljšati tiste lastnosti tal, ki ovirajo rodovitnost tal. Rešitev so največkrat: apnjenje kislih tal, podrahljavanje, gnojenje z organskimi gnojili in setev strniščnih dosevkov.

Preden se odločimo za setev sladkorne pese, moramo poznati osnovne značilnosti parcele. Potrebno je ugotoviti, kakšen je pH tal, kajti neprimerna reakcija je tisti dejavnik, ki kljub optimalnemu gnojenju in skrbni negi posevka omejuje uspešno pridelavo. Sladkorna pesa, kakor tudi večina ostalih poljščin, najbolje uspeva na tleh, kjer je pH 6,8 –7,2. Analize tal, ki smo jih v zadnjih desetih letih opravili v Tovarni sladkorja d.d., kažejo, da je več kot polovico naših tal pred setvijo pese nujno apniti.

Od reakcije tal ni odvisna samo dostopnost hranil za rastline, ampak je primeren pH pomemben tudi za ohranjanje stabilne strukture tal. V kislih tleh se slabšajo fizikalne lastnosti tal, posledica česar je neugoden vodni režim. Pesa na takih tleh slabše vznika, zaostaja v rasti in daje mnogo nižje pridelke. Zato je tla, ki so kisla, potrebno apniti. Apnjenje opravimo v letu pred setvijo. V bližini tovarne je karbonatacijsko apno, ki ga dobimo pri čiščenju sladkornega soka, odlično sredstvo za apnjenje. Poleg CaO vsebuje še fosfor, magnezij, dušik, kalij in mikroelemente.

Kako gnojimo

Organsko gnojenje opravimo pozno poleti ali jeseni; najpozneje do zimske zmrzali zaorjemo 20 – 30 t/ha hlevskega gnoja. Gnojevko uporabimo spomladi, 10 - 20 dni pred setvijo.
Osnovno mineralno gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo jeseni; 2/3 PK-gnojil potrosimo pred jesenskim oranjem, tako da hranila pridejo v plast tal, kjer se bo razvilo največ korenin.
Hranila iz jeseni danega PK-gnojila so spomladi za rastline takoj dostopna. Manjša je tudi količina kemijskih soli v setvenem sloju, ki spomladi v prevelikih količinah povzročajo koreninski ožig.
1/3 fosforjevih in kalijevih gnojil potrosimo predsetveno spomladi.
Z dušikomgnojimo samo spomladi, in sicer del predsetveno, del z dognojevanjem.
Mikrohranila (bor, mangan) dodamo foliarno. Ker se pomanjkanje mikroelementov najpogosteje pojavlja zaradi nedostopnosti le – teh za rastline, gnojenje v tla največkrat ni učinkovito. Zahvaljujoč veliki listni površini sladkorne pese in sposobnosti listov, da zadržijo kapljice raztopine, lahko s foliarnim gnojenjem zelo uspešno odpravimo pomanjkanje.

Pri računanju potreb po mineralnem gnojenju je potrebno upoštevati tudi količine hranil, ki smo jih dodali z organskim gnojenjem. Tako lahko pogosto občutno zmanjšamo gnojenje z mineralnimi gnojili, s tem pa se zmanjšajo tudi stroški pridelave.

Fosfor in kalij iz organskih gnojil imata enako gnojilno vrednost kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil, dušik pa se v prvem letu ne izkoristi v celoti.
Ker so osnovne značilnosti posameznih parcel zelo različne (tip tal, pH, založenost s posameznimi hranili), je splošno navodilo za gnojenje težko zapisati.

Najbolje je, če imamo analizo tal in gnojimo v skladu z rezultati le-te.

Če analize nimate:

in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, je potreba po mineralnem gnojenju 500 - 800 kg NPK/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabelo),
če organskih gnojil ne uporabljate, je potreba po mineralnem gnojenju 1000 kg NPK/ha ali več.

Za osnovno jesensko gnojenje vam priporočamo PK kombinacije brez dušika, z dodanim borom (npr. 0:10:30 + 0,2 B).
Za spomladansko uporabo so priporočljive kombinacije z dušikom (npr. NPK 6:12:24, 7:20:30, 15:15:15).

Velikokrat NPK kombinacije, ki so na voljo v kmetijskih trgovinah, ne ustrezajo potrebam po gnojenju ali pa gnojenje s katerim hranilom sploh ni potrebno. Takrat lahko uporabite posamična fosforjeva (superfosfat, Thomasov fosfat, hiperfosfat) ali kalijeva (kalijeva sol, kalijev sulfat) gnojila.

Osnova pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili in odvzemom s pridelkom: 50t korenov odvzame na hektar 280 kg K₂O , 90 kg P₂O₅, 220 kg N in 100 kg CaO.
Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati rezervo v tleh, organsko gnojenje, pa tudi apnjenje s karbonatacijskim apnom (učinek apnjenja s karbonatacijskim apnom v količini 10 t/ha je enak kot uporaba 40 kg čistega dušika na hektar).
Prekomerni odmerki dušika ne povečajo pridelka korenov, ampak samo listja in glav. Zmanjša se vsebnost sladkorja in skupen finančni dohodek je manjši.
V naših pridelovalnih razmerah gnojimo sladkorno peso z največ 150 kg čistega dušika na hektar.

Priporočamo vam, da vzamete vzorec zemlje za analizo in da se pred gnojenjem posvetujete z agronomom Tovarne sladkorja d. d., ki dela na vašem območju.

Če želimo dobiti zanesljive rezultate analize, je potrebno vzorce zemlje pravilno odvzeti. Vzorce jemljemo po spravilu pridelkov, pred kakršnim koli gnojenjem; načeloma vsaj pol leta po gnojenju z mineralnimi gnojili oziroma leto dni po organskem gnojenju. Najprimernejši čas je po žetvi žit.