PRESTRUKTURIRANJE

Razloge za prenehanje proizvodnje in dogajanje v letu 2006 je nazorno prikazal direktor družbe, g. Jurij Dogša, v svojem nagovoru v Letnem poročilu 2006.

Nagovor direktorja družbe v Letnem poročilu 2006.

Značilnosti poslovnega leta 2006 so prav gotovo povezane z iskanjem možnosti za ohranitev proizvodnje sladkorja v Sloveniji. Reforma sladkornega sektorja v EU je našo proizvodnjo sladkorne pese in sladkorja postavila pred nepremostljive ovire. Dejansko stanje, napovedi poslovanja v prihodnjih letih, zelo velika negotovost zagotovitve zadovoljivih količin sladkorne pese za proizvodnjo dodeljene nam kvote sladkorja (52.973 t ), negativni učinki »balkanske uredbe» in zelo velike dajatve v EU sklad za prestrukturiranje (v treh letih bi morali plačati več kot 22 mio EUR ) so lastnike postavile pred zelo pomembne strateške premisleke in odločitve.Skupaj z državo in pridelovalci smo iskali dolgoročne rešitve za ohranitev pridelave sladkorne pese in sladkorja, vendar so nas kruta in neizprosna ekonomska dejstva vedno bolj potiskala k neželeni odločitvi. Zadnji tak poskus se je končal z dogovorom o izvedb še ene kampanje v tržnem letu 2006/2007 s katero smo želeli, da si pridelovalci lahko ustvarijo veliko boljše izhodišče in reference za izplačila proizvodno nevezanih prehodnih plačil za sladkor, skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006, od leta 2007 - 2013, hkrati pa smo pridobili nekaj časa za iskanje ugodne rešitve nastalega položaja. Za takšno odločitev smo dobili določena zagotovila o skupnem prevzemu dela rizikov še ene kampanje. Neupravičeni pritiski na tovarno in blatenje v medijih s strani nekaterih pridelovalcev sladkorne pese zaradi obračuna odkupljenih viškov (»C-pesa«) so prizadevanja za ohranitev proizvodnje naredili še nekoliko manj verjetne.

Za eventualno skupno nadaljevanje proizvodnje je nujno potrebna velika enotnost pridelovalcev sladkorne pese in tovarn, ki ne razumejo učinkov tržnega reda samo takrat, ko jim ti koristijo (leto 2004), ampak tudi takrat ko jim ne (leto 2005). Če lahko razumemo nekatere pridelovalce zakaj so zasejali več sladkorne pese kot so sklenili pogodb, pa jih ne razumemo, ko želijo krivdo prevaliti na tovarno. Žal je imel tržni red za sladkor pri viških surovine negativne učinke na odkupne cene, pri pomanjkanju pa pozitivne. Vsekakor pa način reševanja spora z diskreditacijo TSO d.d. ni prispeval k umirjenosti, ki je nujno potrebna za sprejemanje tako pomembnih odločitev, ampak je nasprotno povzročil nepotrebne napetosti med skupino pridelovalcev in tovarno, ter poskušal v javnosti zmanjšati obstoj dobrega preteklega sodelovanja med večino pridelovalcev sladkorne pese in tovarno. Skupni uspehi in dobro sodelovanje so bili jasno vidni in jih tudi ti primeri ne bodo zmanjšali, pa čeprav bodo spore reševale arbitraže. Razprave na evropskem stanovskem združenju proizvajalcev sladkorja CEFS in na Komisiji EU so izkazovale odločenost evropske politike, da reformo kljub nasprotovanju pripelje do želenih ciljev, to pa je 6 milijonov ton manjšo proizvodnjo, 36% nižje cene sladkorja in 39% nižje odkupne cene sladkorne pese. Načelo konkurenčnosti pridelave sladkorne pese in tovarn za obstoj v prihodnje, je po našem mnenju za industrijo v novih članicah EU krivično, saj so imele premalo časa za dosego enake konkurenčne ravni kot stare članice, vendar je bilo očitno večinsko politično sprejemljivo.

Delničarji so pred sprejemanjem odločitev na skupščini izrazili skrb za usodo njihovega premoženja. Načina reševanja industrije z zapiranjem manjših tovarn in povečevanjem predelovalnih zmogljivosti v večjih, se mi v Sloveniji nismo mogli poslužiti, saj imamo samo eno tovarno. Kljub temu, da je tehnološko izredno dobro opremljena, je vendarle za evropske razmere majhna, pa še za njo nismo uspeli doma pridelati dovolj surovine. Kljub želji Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je aktivno sodelovalo v iskanju rešitev, nismo mogli najti ali dobiti dovolj zagotovil za dolgoročno zadostno količino doma proizvedene surovine, ki bi omogočala konkurenčno poslovanje tovarne.

Na osnovi vseh teh dejstev, so po številnih pogovorih s pridelovalci sladkorne pese, predstavniki države, zaposlenimi in delničarji le ti sprejeli na junijski skupščini sklep, da v tržnem letu 2007/2008 prenehajo s proizvodnjo sladkorja, oddajo celotno kvoto in se vključijo v koriščenje pomoči za prestrukturiranje skladno z uredbami EU. Ta sklep je pred vodstvo podjetja postavil nalogo pripraviti program prestrukturiranja in ga najkasneje do 31.1.2007 predati državi v potrditev. Vsebino in potek prestrukturiranja določata Uredba sveta (ES) št. 320/ 2006 z dne 20. februarja 2006 in Uredba sveta (ES) št. 968 z dne 27. junija 2006. Kljub težavnim okoliščinam smo program prestrukturiranja pravočasno pripravili in predali. 13.

Zelo pomembno je bilo, da smo dosegli dogovor s pridelovalci pese glede odškodnine iz sklada za prestrukturiranje, ter z zaposlenimi glede socialnega programa. Vse te odškodnine in odpravnine bodo le delno zmanjšale vsestranske negativne učinke prenehanja tako uspešne proizvodnje, ki se je morala prenehati izključno zaradi političnih odločitev v Bruslju.

Prva polovica leta 2006 je bila za zaposlene polna negotovosti glede pričakovanja končne odločitve, druga polovica pa pod težkim vtisom sprejete odločitve delničarjev o prenehanju proizvodnje sladkorja. V takšnih okoliščinah ni bilo lahko motivirati sodelavcev, vendar lahko z zadovoljstvom in ponosom ugotovimo, da smo vse naloge opravili strokovno korektno in po najboljših močeh. To so dokazali tudi uspešni rezultati kampanje. Posebej je treba poudariti, da je bilo poslovanje družbe v letu 2006 na nek način poslovanje v kriznih razmerah, v katerih veliko znanih pravil poslovanja, sprejemanja odločitev in ocenjevanje rizikov dobi povsem druge oblike.

Ocenjujem, da smo naloge uspešno opravili, saj je rezultat poslovanja boljši kot smo ga načrtovali. Negativen rezultat je posledica razmer novega tržnega reda v EU, predvsem pa velikih dajatev v sklad za prestrukturiranje industrije sladkorja (6,6 mio EUR v letu 2006 ). S tržnim letom 2006/2007 se je zaključila uspešna proizvodnja sladkorja v Sloveniji zaradi močno poslabšanih pogojev gospodarjenja, ki jih je določila evropska politika. Ti veliko slabši pogoji so posledica globalizacijskih vplivov in pa odločitve EU, da žrtvuje del manj konkurenčnega sladkornega sektorja za »višje cilje »gospodarskega razvoja skupnosti«. Naša tovarna je ena izmed »žrtev« za te višje cilje. Upravičeno pričakujemo, da bomo v procesu prestrukturiranja deležni zadostne pozornosti tako slovenske kot evropske politike, da bi tako vsaj ublažili negativne vplive reforme. Če se to ne bo zgodilo, potem bo to pomenilo, da bomo manj razviti plačali ceno ohranitve proizvodnje sladkorja bolj razvitim.

Na koncu se želim zahvaliti Nadzornemu svetu za dobro sodelovanje in skupna prizadevanja pri iskanju optimalnih odločitev v korist družbe, sodelavcem za potrpežljivo in korektno delo v negotovih razmerah, večini dolgoletnih dobrih in korektnih pridelovalcev sladkorne pese, ki so to izboljševali proces pridelave in nekateri dosegali zelo dobre rezultate, ter našim kupcem, ki so nam vsa ta dolga leta zaupali in ostali zvesti. Zahvala velja Svetu delavcev in Sindikatu družbe, ki sta vsak iz svoje specifične vloge poskušala opravljati svoje poslanstvo kar se da najbolje. Vsi skupaj s preostalimi poslovnimi partnerji smo tvorili dobro delujoč poslovni sistem, ki se je moral umakniti iz gospodarskega prizorišča izključno zaradi odločitev evropske politike v katero smo pred vstopom v EU, vsaj na področju sladkorja, polagali toliko upov. Pred vsemi akterji teh dogajanj, delničarji in vodstvom podjetja, državo, lokalno skupnostjo in poslovnimi partnerji pa je pomembna in odgovorna naloga uspešno prestrukturirati TSO v smeri perspektivnejših gospodarskih aktivnosti, ki bodo izrabile zelo kakovostne človeške vire, dobro infrastrukturno lokacijo tovarne in naravne danosti tega našega manj razvitega severovzhodnega dela Slovenije. Imamo ideje, načrte in študije, imamo tudi neformalna zagotovila politike ter potencialne investitorje, zato je treba vse sile in znanje usmeriti v čimprejšnji pričetek izvajanja konkretnih projektov v tej smeri. Upajmo, da ne bomo naleteli na enake odpore kot pri začetkih proizvodnje sladkorja.

Jurij Dogša
Direktor družbe