SEME,SETEV,SKLOP

Za setev sladkorne pese so na voljo sorte, ki so vpisane v sortno listo in so v naših pridelovalnih razmerah v poljskih poskusih dosegle najboljše rezultate.

V letu 2003 so v sortnem izboru naslednje sorte

Legenda:
N - višji pridelek z dobro vsebnostjo sladkorja
NZ - višji pridelek in višja vsebnost sladkorja
Z - visoka vsebnost sladkorja z dobrim pridelkom
EN/N - višji pridelek, nižja vsebnost sladkorja
CT - sorta, tolerantna na cerkosporo
RT - sorta, tolerantna na rizomanijo

Za setev bo na voljo seme, obdelano z insekticidom gaucho ali z insekticidom montur.

Ugodna temperatura tal za kalitev je 8-12°C, najnižja pa 4°C. Optimalni čas setve je od sredine marca pa do sredine aprila, seveda odvisno od vremenskih razmer. Prerana setev v hladnem vremenu zadržuje kalitev in povzroča slabši vznik, povečuje možnost pojava zdivjank ter omogoča večji napad glivičnih bolezni in škodljivcev, kljub fungicidom in insekticidom, ki so v plasteh nanešeni na seme.

Pozna setev pa nasprotno skrajša rastno dobo sladkorne pese, kar nam odnese določen del pridelka:

če peso sejemo od začetka do konca aprila, lahko pričakujemo izgube pridelka biološkega sladkorja do 0,6 % na dan,
če peso sejemo od konca aprila do začetka maja, lahko pričakujemo izgube pridelka biološkega sladkorja do 1,2 % na dan.

Pogoj za dobro setev je brezhibna, testirana sejalnica in tudi kontrola same setve.

Za dobro opravljeno setev in vznik je nujno, da je bila njiva predhodno grobo poravnana.
Primerno pripravljeno setvišče se sestoji iz treh slojev:

gornji krovni sloj debeline 2-3 cm, ki je mrvičaste strukture in omogoča dostop toplote in zraka
srednji sloj oz. posteljica, debeline 0,8 cm, kamor se polaga seme
spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme pa biti zbit) s potrebnim kapilarnim vzponom vode in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline.

Za pripravo setvišča je še posebej pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo s čim manj traktorskih prehodov obdelujemo, ko je godna.

Pred pripravo setvene posteljice potrosimo še preostalo količino NPK-gnojila od jeseni in del dušičnih gnojil po navodilu.

Najboljše delovno orodje za pripravo je predsetvenik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo pregloboko, posledica česar je slabši in neenakomeren vznik.

na medvrstno razdaljo 45 cm (vrsta od vrste),
v vrsti seme od semena 11,6 - 20 cm,
globina setve 2-3 cm,
hitrost setve 4-5 km/h.

Glede na razdaljo semena v vrsti ločimo dva načina setve:

setev na korekcijo sklopa: razdalja semena v vrsti je 11 - 12 cm. Pri tem načinu je treba pozneje posevek redčiti, hkrati pa tako dosežemo najprimernejši sklop;
setev na končno razdaljo: to je setev na razdaljo 16 - 20 cm. Velika večina pridelovalcev se odloča za setev na končni sklop.

Potrebne količine semena na ha v semenskih enotah SE (1 SE = 100.000 semen) ter doseženi sklopi pri določenih vznikih:

Ugotavljanje sklopa:

Število rastlin na hektar ugotovimo tako, da preštejemo v dolžini 22,2 m v vrsti vznikle rastline in to ponovimo na desetih mestih (22,2 m x 0,45 m = 10 m², če ponovimo 10-krat, dobimo sklop na 1 ar, to pa preračunamo na hektar).

Optimalen sklop je med 85.000 in 110.000 rastlin/ha, zadovoljiv pa med 75.000 in 85.000 rastlin/ha. Pri sklopu, manjšem od 75.000 rastlin/ha, ne moremo pričakovati dobrih pridelkov, še posebej, če smo peso pozno sejali.

Izračun poljskega vznika (% vzniklih semen):

Izračunamo tako, da vzamemo 100-kratno setveno razdaljo v vrsti in preštejemo rastline na tej razdalji. Vsota je enaka vzniku v %.

Primer:
setev na 18 cm --- 0,18 m x 100 = 18 m
št. vzniklih rastlin na 18 m je 75 - torej je vznik 75 %