ŠKODLJIVCI IN BOLEZNI

Insekticid, nanešen na seme (npr. gaucho, montur), ščiti mlado rastlinico pred slabšim napadom strun, bolhačev in pred prvo generacijo listnih uši.

Strune
če najdemo na njivi močnejšo populacijo strun, je potrebno zatiranje pred setvijo s škropljenjem insekticidov (volaton EC 8 l/ha, pyrinex 48 EC 6-8 l/ha) po celi površini. Škropljenju sledi takojšnja inkorporacija (zadelava) insekticida na globino 2-4 cm. Če so sejalnice opremljene z depozitorji za granulate, lahko ob setvi uporabite volaton G-5 20-40 kg/ha.

Bolhači
lahko naredijo veliko škodo takoj po vzniku - v stadiju kličnih listov pese. Ker insekticid na semenu ni dovolj učinkovit pri močnem napadu bolhačev, jih je treba zatreti z enim od insekticidov: karate 0,2-0,3 l/ha, fastac 0,1-0,15 l/ha, bulldock 0,3-0,4 l/ha ali basudin 0,7-1,3 l/ha.

Pesni rilčkar
je zelo nevaren, ponekod se že pojavlja in ob vzniku lahko uniči celoten posevek, zato ga je treba ob pojavu takoj zatreti z: chromorel D 1,5-2,0 l/ha ali thiodane 2,5-3,5 l/ha.

Talne sovke
se pojavljajo v maju in začetku junija. Zatiranje je težavno, ker se hranijo ponoči. Poškodbe so lahko velike, v začetku izjede na listju, pozneje pa objedene korenine tik pod površjem. Gosenice lahko močno razredčijo ali celo uničijo posevek. Zatiranje opravimo proti večeru: fastac 0,15-0,2 l/ha, bulldock 0,3-0,4 l/ha ali sumialfa 0,2-0,25 l/ha.

Črne listne uši
prenašajo listno rumenico, širijo se od roba njive v notranjost (v začetku jih tako lahko uničimo na robovih njiv).
Uporabljamo sistemike: metasystox 1 l/ha, folimat 1-2 l/ha, perfekthion 0,6 l/ha.

Listne sovke
objedajo listje; največ škode naredi generacija, ki se pojavi v začetku poletja. Zatiramo jih z enakimi insekticidi kot ozimne oz. talne sovke.

Koreninski ožig
se pojavlja v fazi kalitve, vznika in po vzniku pese. Če se bolezen pojavi po vzniku, se koreninica stanjša in počrni. Povzroča ga gliva Phoma betae.
Koreninski ožig je lahko tudi posledica neugodnih razmer za vznik in razvoj posevka, kot so npr.:

zbita vlažna tla,

zaskorjenost tal,

pregloboka setev,

uporaba prevelike količine gnojil in zaščitnih sredstev spomladi ali ostanki herbicidov, uporabljenih v predposevku.

Koreninski ožig preprečujemo z razkuževanjem semena (fungicid v pilirni masi) in z agrotehničnimi ukrepi, ki omogočajo hiter vznik in razvoj posevka. Posebno koristno je okopavanje.

Srčna tohnoba korenov – pomanjkanje bora
Znamenja pomanjkanja opazimo v času mladostnega razvoja najprej na listnih pecljih v obliki plutastih, prečno pregrajenih peg. Vrhnja stran listov mrežasto razpoka in dobi nakodran videz. Končni stadij pomanjkanja je bolezen, ki jo imenujemo srčna trohnoba korenov. Osrednji listi in glava korena počrnijo in zgnijejo.
S pomanjkanjem bora se največkrat srečamo na alkalnih, peščenih tleh, na tleh z nizko vsebnostjo organske snovi in v sušnih pomladih. Razlog za pomanjkanje je pogosto tudi apnjenje.
Pomembno je, da z borom pravočasno gnojimo od stadija 8 listov do sklenitve vrst. Samo tako bo ob pravem času zagotovljena zadostna količina za nemoten razvoj posevka.

Za foliarno gnojenje lahko uporabite:

solubor DF (4-5 kg/ha v 200-300 l vode),

topbor (4-5 kg/ha v 200-300 l vode),

borogreen (1 kg/ha v 200-300 l vode),

bortrac (3 l/ha v 200-300 l vode),

nutribor (3 kg/ha v 200-300 l vode)

ali katero drugo listno gnojilo, ki vsebuje B.
Bor dodajte vsaj dvakrat, foliarno gnojenje lahko kombinirate z zaščito pred škodljivci oziroma boleznimi.

Cerkospora ali pesna listna pegavost (Cercospora beticola)
je najpogostejša in najbolj nevarna bolezen sladkorne pese pri nas.
Pridelek lahko zniža za 20%, digestijo pa za 2^oS. Pojavlja se vsako leto v obdobju julij - september. Znaki bolezni so drobne sive okrogle 2-3 mm pege z rdeče-rjavim robom, ki se najprej pojavijo na starem listju. Za zatiranje uporabljamo naslednje fungicide:

eminent 0,8 l/ha ali

rias 0,4 l/ha ali

duett 1,0 l/ha ali

impact 0,5 l/ha ali

flamenco 1,0-1,2 l/ha.
Priporočena poraba vode: 200 - 400 l/ha.

Proti cerkospori običajno škropimo dvakrat. Če si pesa pogosto sledi v kolobarju ter v ugodnih vremenskih razmerah za razvoj in širjenje bolezni (toplo vreme z obilnimi padavinami), je potrebno tri-kratno škropljenje.

Peronospora (Peronospora farinosa
se ne pojavlja v takšnem obsegu, da bi jo bilo potrebno zatirati.

Pesna pepelnasta plesen (Erysiphe betae)
se redko pojavlja v takšnem obsegu, da bi jo bilo potrebno posebej zatirati. Ponavadi zadostujejo fungicidi, s katerimi zatiramo cerkosporo.

Siva listnata pegavost (Ramularia beticola)
bolezenska znamenja se pojavljajo na starejšem in srednjem listju v obliki sivih peg velikosti 4-10 mm. Pri močnejšem napadu jo zatiramo z enakimi fungicidi kot cerkosporo.

Bradatost korenov pese – rizomanija (Beet Necrotic Yellow Vein Virus)
je virusna bolezen, ki lahko zniža pridelek korenov in vsebnost sladkorja do 50%.
Bolezenska znamenja: v juniju in juliju opazimo gnezda ali posamezne pese s porumenelimi listi. Pesa je pritlikave rasti, s podaljšanimi listnimi peclji in ožjimi listnimi ploskvami. Koreni tvorijo veliko stranskih koreninic v obliki brade. Če koren prerežemo, opazimo rjavenje prevodnih cevi. Pri močnem napadu se pojavi gnitje korena. Rastline so uvele, kljub zadostni vlagi.
Učinkovitih ukrepov zatiranja ne poznamo. Edina rešitev je setev tolerantnih sort na okuženih območjih.

Rhizoctonia – gnitje korenov
Gliva Rhizoctonia solani okuži pesne rastline sredi rastne dobe. Gnezda propadajočih rastlin običajno opazimo poleti. Starejši listi pričnejo veneti in odmirati. Koreni pričnejo propadati, gnitje se prične pri konici korena. Pri močni okužbi koreni v celoti zgnijejo.
Zatiranje bolezni s fungicidi ni učinkovito. Omilimo jo lahko z odvajanjem vode, izboljšanjem strukture tal, setvijo strniščnih dosevkov. Pomemben je tudi ustrezen, vsaj štirileten kolobar.