SLADKE ZANIMIVOSTI

Prvi stik s sladkorjem doživimo preko materinega mleka. Okus po sladkem nam vzbuja prijetne občutke, težnja po sladkem nas spremlja skozi vse življenje.

Že davno pred kristalnim sladkorjem iz stebel sladkornega trsa ali korenov sladkorne pese so si ljudje občasno posladkali življenje z medom. V začetku so ga odvzemali divjim čebelam, kar je bilo lahko zelo boleče, kasneje - z razvojem čebelarstva pa je med postal lažje dostopen.

Na srečo so na Melanezijskem otočju od 6000 do 8000 pr. n. št. živeli domorodci, ki so iz nepoznanega vzroka zagrizli v srž rastline in odkrili, da je okus te srži zelo prijeten – sladek. Ta rastlina je bila sladkorni trs.
To odkrije je dobilo svoj razcvet šele v indijski kulturi. Počasi je začel sladkor svojo pot po svetu. Vojaki Aleksandra Velikega so prinesli prvi sladkor v območje Sredozemlja. Arabci so razširjali kulturo gojenja sladkornega trsa v vseh osvojenih deželah.

»Na poljih v okolici Tripolija (Libanon) najdemo plantaže sladkornega trsa, katere domačini imenujejo Cukra. V času žetve se stebla trsa zmeljejo, stisnejo in tako pridobljen sok se filtrira in napolni v posode, v katerih se ta sok na soncu strdi. V posodi ostane bela, soli podobna snov.« Tako opisuje pridobivanje sladkorja jezdec iz leta 1100 po vrnitvi iz križarskih pohodov, kjer je prvič srečal rastlino po imenu sladkorni trs.

Kolumb je sladkorni trs prenesel v Ameriko – okolica Antilskega otočja Santo Domingo. In kmalu se je razvila močna trgovina s sladkorjem med kolonijami in evropskimi državami. Kljub temu pa je sladkor še vedno ostal zelo draga dobrina tako, da so si ga lahko privoščili le najpremožnejši sloji takratne družbe. Sladkor se je lahko kupil le v lekarnah in trgovinah z začimbami, v premožnih gospodinjstvih so ga tako shranjevali v dragocenih srebrnih posodah.

Leta 1747 je Andrej Sigismund Marggraf dokazal, da koreni pese vsebujejo sladkor, ki je po sestavi enak tistemu iz sladkornega trsa. Njegov naslednik Carl Achard je leta 1796 začel z množično odbiro sladkih korenov in opisal tehnološki postopek za pridobivanje sladkorja iz njih.

Prvo tovarno za predelavo korenov so zgradili leta 1802 blizu Wroclava.

Pravi pomen je proizvodnja dobila po letu 1806, ko je Napoleon razglasil celinsko zaporo in s tem preprečil oskrbo evropskih držav s trsnim sladkorjem iz Amerike, ki je v tistih časih sladil jedi bogatašev. Tako je sredi 19. stoletja v Evropi pesni sladkor izpodrinil trsnega.