 |
Zgodovinski viri nam dokazujejo, da je bilo med leti 1806 in 1977 vsaj pet resnih razmišljanj o gradnji tovarne sladkorja v Sloveniji. Žal so zaradi političnih in gospodarskih razmer v državah, v katerih smo Slovenci živeli, ta razmišljanja ostala nerealizirana ali pa so tovarno zgradili kje drugje.
1976
Končno je v dogovoru o temeljih družbenega načrta SR Slovenije za obdobje 1979 - 1980 bilo odločeno, da bomo v Sloveniji povečali poljedeljsko pridelavo in med pomembnejšimi poljščinami pridelovali tudi sladkorno peso ter zato zgradili tudi zgradili tovarno sladkorja.
1977
V okviru takratnega združenja SLOVIN se je pričela gradnja tovarne. Financiranje se je zagotavljalo iz fonda, v katerega se je stekal tako imenovani "sladkorni dinar". To so bila sredstva iz domačih in tujih kreditov ter prispevkov, ki jih je združilo 129 domačih podjetij.
Gradnjo je prevzelo priznano zahodno nemško podjetje BMA iz Braunschweiga. Poleg nosilca izgradnje je v njej sodelovalo tudi veliko število podjetij, pretežno tudi iz Slovenije, a tudi drugih republik tedanje skupne države.
1979
Gradnja tovarne je uspešno zaključena.
1980
Prva predelava (kampanja) sladkorne pese.
Pričela so se leta poslovanja, v katerih je bilo najpomembneje zagotoviti zadostne količine sladkorne pese za polno izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti.
Zgrajene zmogljivosti tovarne so bile naslednje:
- dnevne predelovalne zmogljivosti: 4.000t/dan
- letna predelava sladkorne pese: 320.000t
- letna proizvodnja sladkorja: 42.000t
- letna proizvodnja melase: 12.800t
- letna proizvodnja pesnih rezancev: 12.800t
Pomanjkanje sladkorne pese in trajnih obratnih sredstev je za uspešno poslovanje tovarne predstavljalo veliko težavo, kljub temu pa so se površine s sladkorno peso širile. Uspešno smo odplačevali tudi za izgradnjo najete kredite.
1989
Odplačilo vseh domačih in tujih kreditov iz izgradnje.
1993
Izguba pridelovalnih površin sladkorne pese na Hrvaškem (1/2 vseh pridelovalnih površin).
Odločitev o investiciji v tehnologijo, ki bo omogočila predelavo surovega trsnega sladkorja, je bila izredno dobra, tako je bila že v letu 1994 v Tovarni sladkorja d.d. predelana prva količina surovega sladkorja, ki je vsaj delno nadomestila izpad proizvodnje, ki je nastal zaradi izgube pridelovalnih površin na Hrvaškem.
1994
Začetek procesa lastninskega preoblikovanja tovarne v delniško družbo.
1996
Uvrstitev delnic Tovarne sladkorja d.d. na Ljubljansko borzo – OTC.
1997
Velike spremembe lastniške strukture. Nakup večinskega deleža Tovarne sladkorja d.d. nizozemske korporacije COSUN iz Brede.
Nujnost tehnološke posodobitve in potrebe po obratnem kapitalu so pripeljale tudi do izvedbe dokapitalizacije v znesku 17,3 mio DEM ( 8.65 mio € ).
2006
S tržnim letom 2006/2007 se je zaključila uspešna proizvodnja sladkorja v Sloveniji zaradi močno poslabšanih pogojev gospodarjenja, ki jih je določila evropska politika. Ti veliko slabši pogoji so posledica globalizacijskih vplivov in odločitve EU.
Po številnih pogovorih s pridelovalci sladkorne pese, predstavniki države, zaposlenimi in delničarji le ti sprejeli na junijski skupščini sklep, da v tržnem letu 2007/2008 prenehajo s proizvodnjo sladkorja, oddajo celotno kvoto in se vključijo v koriščenje pomoči za prestrukturiranje skladno z uredbami EU. Ta sklep je pred vodstvo podjetja postavil nalogo pripraviti program prestrukturiranja in ga najkasneje do 31.1.2007 predati državi v potrditev. Vsebino in potek prestrukturiranja določata Uredba sveta (ES) št. 320/ 2006 z dne 20. februarja 2006 in Uredba sveta (ES) št. 968 z dne 27. junija 2006.
|
© 2002- Tovarna sladkorja d.d., vse pravice pridržane.
Izvedba: hipergo>>>
|
 |